Pisalo se je leto 1919, ko je bilo ustanovljeno župniji Lom pod Storžičem » KATOLIŠKO SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO «. Društveni prostori so deloma v župnišču, deloma v cerkovnikovi hiši pri Mežnarju. Potrjeno 1. aprila 1919. Tudi takratni časopis SLOVENEC je dogodek obširno komentiral. Med drugim je bilo zapisano tudi, da cerkveni pevski zbor postane obenem društveni, poleg tega se ustanovi tudi društveni moški zbor. Odbor se je pogosto sestajal in kmalu so se pokazali sadovi njihovega dela – krajši programi, ki so skoraj vsak mesec poživljali večere v društveni sobi pri Vogvarju. Komaj dobro leto po ustanovitvi društva so priredili celovečerni program. Pripravili so govore, deklamacije in veselo igro » Trije tički «, društveni zbor pa je zapel Grumov 4. venček narodnih pesmi.

Torej društvena dejavnost se je iz leta v leto večala in pritegnila vedno več članic in članov, ki so se s shodi, sestanki in igrami izobraževali. Leta 1920 se je v društvu ustanovil tudi telovadni odsek » OREL «. Izobrazba pa se je pospeševala tudi z zabavami, ki so vsebovale petje, igre in zabavne programe. Pevci so pod vodstvom župnika imeli vaje in na prireditvah tudi javno nastopali. Za zabavo je skrbel tudi takratni tamburaški zbor, sestavljen iz sedmih članov Orlov in Orličev. Leta 1922 so povečali društveno sobo in na novo priredili oder, na katerem je za sv. Večer mladina zaigrala igro LJUBEZEN MARIJINEGA OTROKA, zbor pa je zapel nekaj božičnih pesmi.
Iz tega je razvidno, da so bili člani in ljudje zelo delavni. To se kaže tudi v seznamu iger, ki jih je bilo preko 40, poleg drugih predstav. Tako je vso društveno dejavnost do leta 1929 vodil župnik Fran Govekar ob pomoči članov in članic.

Delo v društvu je bilo težko zaradi takratnih razmer. Naj se omeni samo nekatere: vloge so prepisovali sami v zvezek in se jih učili podnevi pri delu, ponoči pa pri svečah in leščerbah. Kulise so naredili sami, poslikal pa jih je kar domači slikar Cena. Župnika Govekarja je nasledil g. Šparhakel, ki je nadaljeval njegovo delo ob pomoči učiteljev Kus. Vendar pa takšne dejavnosti kot prej ni bilo več, ker so se mladi poročili in se niso več tako posvečali društvu. Zato je v tem obdobju nastopala predvsem šolska mladina. Društvena soba je bila potlej v šoli, kjer se je naredil zložljivi oder, ki se je po potrebi postavil.
Za to obdobje ne vemo veliko, le to, da je bila ena najboljših prireditev koncert pod vodstvom Franca Zupana – Joževčovega in da je bila zadnja igra na tem odru MRTVAŠKI PLES.

Med okupacijo je delovanje društva moralo prenehati. Povojno društveno življenje je imelo bolj mladinski značaj. Odvijalo se je v zasebnih prostorih, predvsem pri Gregornu, dokler se šola ni obnovila. Vodilne sile so bile tokrat Gregornova Pepca in učiteljici Ela in Enker in Marija Brunčkova. Niso veliko igrali, pač pa so prevladovali shodi, mitingi, di so ljudem v povojnem času vračali upanja, moči in voljo do življenja.
Čez dobro leto so mladi aktivisti ustanovili zbor in začeli igrati. Ti so bili: Meglič Ludvik, Kuštrov Franci, Hafnar, Mežnarjev Tone, Martinova Marica, Kuštrov Peter, Zrimšekov Janez, Štormanov Andreja, Gregornov Franci in še nekateri. Poseben razcvet je bil za časa profesorja Murnika, ki je bil odličen režiser, organizator in igralec. Društvo je s svojim delom pritegovalo vedno več mladih, na pomoč pa so jim priskočili tudi starejši igralci. Med mladimi so bili predvsem Gazvov Ludvik, Skavarjev Janez, Temšakov Janez in Polajnarjev Vinko. Poleg iger so pripravljali še proslave. Delovali so sami, brez kakega strokovnega kadra, ki bi jim dal nasvete in jih učil.
Ustanovili so literarno, foto in glasbeno sekcijo, poleg prej najbolj zastopane dramske sekcije. Izbrali so bolj družabno pot – začeli so pisati in sami sestavljati tekste za vesele večere, pripravljati foto razstave, proslave in dramske stvaritve.

Ob zlatem jubileju delovanja društva, so takratni kulturniki pripravili prvovrstno presenečenje. V pestrem programu, ki je zajemal to slovesnost, so zaigrali tudi igro TRIJE TIČKI, ki so jo igrali isti igralci, kot leta 1920, ko je bila igra prvič uprizorjena.

Sedemdeseta leta so bila zelo aktivna. Na oder so se postavljala nove in nove igre. Zbor je bil vedno bolj uspešen. Kulturni programi za občino Tržič so velikokrat prišli lahko le iz Loma. Skratka kulturna dejavnost je bila živa vse do leta 1994. Po tem letu je članska gledališka dejavnost nekoliko prenehala, nadomestila pa jo je otroška gledališka sekcija, ki je z veliko vnemo najprej pod vodstvom Ludvika Soklič, kasneje pa Jožetom Tišler pripravljala igrice za Miklavžev večer. Kar nekaj igric je napisala ga. Marija Petek. Leta 1995 je bil ustanovljen FANTOVSKI KVINTET, mladi pevci iz MePZ Lom, ki jih je vodil Jože Tišler. Skupina je s svojim ubranim petjem postala precej priljubljena med poslušalci. Leta 2000 je bila na oder postavljena odlična komedija NAJEMNIKI, v režiji Ludvika Soklič, kjer je bil Ambrož Perne razglašen za komedijanta Gorenjske. Leta 2001 je do sedanji zborovodja Anton Soklič prepustil delo zborovodja Jožetu Tišler.

Že letos pa smo začeli priprave za 90. obletnico KUD-a Lom, ker želimo, da bi se v letu 2009 čim več dogajalo v Lomu na kulturnem področju.

• Kulturno umetniško društvo Lom pod Storžičem (KUD Lom)
• Lom pod Storžičem 56
• 4290 Tržič
• matična št.: 5154596000
• davčna št.: 61206318
• TRR: SI56 0700 0000 0089 136